<!--
/*
Avtor tega programa je Boštjan Zajec, kakršno koli kopiranje brez avtorjevega dovoljenja ni dovoljeno!

This program is copyrighted, copying is not allowed whitout permisson of author.

(c) Boštjan Zajec (bzaje@rutka.net)
*/
besedila = new Array("Jugoslovanska ljudska armada je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani. Navzlic pritiskom JLA je Teritorialna obramba v maju 1991 začela z usposabljanjem nabornikov v dveh učnih centrih: na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru.23. maja je JLA, na podlagi zaigranega incidenta v Pekrah, poskušala priti do vojaških obveznikov.Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti Hrvaški. Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji. Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču Brnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim, ki bi bilo marioneta za uresničevanje srbskih ciljev. Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA. Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora. Po izkušnjah na Kosovem in na Hrvaškem je JLA tudi v Sloveniji aktivirala oborožene sile, vendar napačno predvidevala, da bodo tudi Slovenci pokorjeni brez težav. Zato so bile enote JLA brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje, upoštevana pa niso bila bistvena taktična načela, da tanki ne nastopajo brez podpore pehote.","Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2:40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon. Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. V stopnjevanju napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15:45 ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku. Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter skozi Trzin in Mengeš, druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na Toškem čelu in pri obračanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvi tanki so prišli na letališče Brnik okoli 5. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota Teritorialne obrambe pa jih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki zavzeli položaj za krožno obrambo. V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze. Proti večeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoč oklepnikom. V približno 20 minut trajajočem spopadu s policijsko specialno enoto in Teritorialno obrambo so padli štirje vojaki JLA in pripadnik Teritorialne obrambe. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umaknili proti Depali vasi in bili naslednji dan ujeti. Deset tankov je iz Maribora približno ob 9. uri odpeljalo proti Šentilju, pet tankov ter 10 oklepnikov pa proti Dravogradu. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila branjena barikada v Pesnici. Okoli poldneva so jo začeli obstreljevati in jo zažgali. Pripadniki Teritorialne obrambe so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez Dravo je bila zavrnjena tankovska kolona polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavljena je bila oklepna kolona, ki je prišla v Slovenijo pri Razkrižju.","Ponoči so slovenske oborožene sile krepile blokade in novo mobilizirane enote Teritorialne obrambe usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom. Vse koordinacijske podskupine so dobile ukaz: Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva. Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada na Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki Teritorialne obrambe in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila. Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov. V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. Na Gibini je bil ustavljen prodor oklepne kolone s Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote Teritorialne obrambe so napadle vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum, Boč in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev Teritorialni obrambi bistveno izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu, neuspešen pa je bil napad na vojašnico v Ribnici. V Črničah v Vipavski dolini je Teritorialna obramba odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Po napadu bojne skupine majorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Rožna dolina, dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik Teritorialne obrambe Peter Petrič, streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje. JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju.","V noči s petka na soboto so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom ZIS. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo. Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V skladišču goriva JLA v Mokronogu je podoficir streljal na poveljnika, ki se je hotel vdati, in grozil, da bo razstrelil rezervoar z gorivom. Uspešen je bil napad na bojno oklepno vozilo JLA pri Moretinih in spopad policistov z vojaki JLA pri Škofijah. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Tanki razpadle kolone so pozneje sestavljali tankovsko četo Teritorialne obrambe. Od Predsedstva RS in Vlade RS je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. junija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena. Ob 9. uri zjutraj je bil zračni alarm, z letališč na Hrvaškem so proti Sloveniji poletela letala JLA, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikovala nove sile za napad na Slovenijo.Enote Teritorialne obrambe so napadle ploščad pred Karavanškim predorom, ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa Teritorialne obrambe z devetimi tanki.","Okoli pol treh zjutraj je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske Teritorialne obrambe. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepna kolona na Medvedjeku se ponoči izvlekla iz blokade, saj so enote TO po napadu letalstva JLA zapustile položaje brez zavarovanja. Vojaki JLA so odstranili zaščitno ograjo na avtocesti in se z oklepniki po vzporedni cesti napotili v smeri Brežic. Kolona je v Krakovskem gozdu ponovno naletela na blokado TO. Po neuspelih pregovorih o predaji, je ob 05.15 uri izveden napad na kolono. Uničeno je bilo eno BOV vozilo in nekaj poškodovanih. Ubitih je bilo nekaj vojakov JLA in ranjen en teritorjalec. Takoj po napadu so enote TO zapustile mesto napada zaradi bližajočega se letalskega napada. Kolona je ostala nezavarovana, zato se je major Prodanovič, poveljujoči kolone JLA, odločil, da z vojaki zapusti kolono. Odpravili so so se peš preko Gorjancev v matično enoto v Jastrebarskem. V bližini vasi Planina jih je dohitela in obkolila številčno slabša posebna enota policije pod poveljstvom Andreja Bobeka. Z zvijačo so napravili vtis, da gre za veliko večjo enoto in po kratkih pregovorih se je major Prodanovič z enoto, brez borbe, predal.","Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Njegova oznaka po standardu ISO 4217 je SIT. Izvor njegovega imena je v starem kovancu tolarju, enako kot pri dolarju. Uveden je bil po izteku brionske deklaracije, 8. oktobra 1991. Z do takrat veljavnimi jugoslovanskimi dinarji so se menjali v razmerju 1:1. Najprej so prišli v obtok boni v vrednosti 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1000, pozneje še za 5000 SIT. Boni so bili natisnjeni že na začetku leta 1991, takoj po slovenskem plebiscitu za primer, če bi med osamosvajanjem prišlo do pomanjkanja gotovine v obtoku. Na vseh bonih je bil motiv Triglava in knežjega kamna, ki je dvignil precej prahu v Avstriji, boni so se ločili le po barvi in izpisani nominalni vrednosti. Po približno enem letu so postopoma prišli v obtok pravi bankovci, ki so jih tiskali v Veliki Britaniji. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so bili upodobljeni pomembnejši Slovenci in z njimi povezani motivi. Nekoliko kasneje so prišli v obtok tudi kovanci, ki so jih kovali na Slovaškem, na njih so bili upodobljeni živalski motivi. Poleg tega je bilo v obtok poslanih tudi nekaj priložnostnih kovancev, ki so sicer zakonito plačilno sredstvo, vendar nanje le redko naletimo, ker so večinoma končali pri zbiralcih. Od 28. junija 2004 je bil tolar vezan na evro v ERM II, in sicer je tečaj tolarja 1 EUR = 239,64 SIT. 1. januarja 2007 je tolarje nadomestil evro. Slovenska vlada je oktobra 2005 izbrala motive za slovenske evrokovance.","Ob razglasitvi neodvisnosti je bila pred Slovenijo med drugimi tudi naloga, da se osamosvoji denarno. Ker je bil z Brionsko deklaracijo razglašen trimesečni moratorij na kakršne koli poteze, povezane z osamosvajanjem, so prebivalci Slovenije morali še naprej uporabljati jugoslovanski denar. Ta pa ni bil samo vse manj vreden, ampak ga je v Sloveniji začelo celo primanjkovati. Narodna banka Jugoslavije je namreč slovenske banke izključila iz jugoslovanskega monetarnega sistema in jih zato tudi ni več oskrbovala s potrebnim denarjem. Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati Brionski moratorij, je Slovenija lahko uvedla lasten denar. V noči na ta dan je slovenski parlament po koncu burne razprave o imenu novega denarja sprejel zakon o denarni enoti Republike Slovenije in zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije ter s tem uvedel novo nacionalno denarno enoto - slovenski tolar kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Ker bankovci za slovenske tolarje še niso bili natisnjeni, so bili dani v obtok brezimeni vrednostni boni. 9. oktobra so začeli jugoslovanske dinarje zamenjevati za vrednostne bone po menjalnem razmerju 1 : 1. Redna menjava je bila končana v treh dneh, in to brez kakršnih koli težav. Od leta 1992 do 1994 so vrednostne bone nato postopno zamenjali za tolarske bankovce in kovance. Za novo slovensko valuto je bil uveljavljen sistem uravnavano drsečih deviznih tečajev, kljub temu pa je Banka Slovenije le redkokdaj intervenirala na deviznem trgu. To je omogočilo takojšnjo notranjo konvertibilnost slovenskega tolarja in s tem odpravo črnega deviznega trga. Ob uvedbi lastne valute je bila Slovenija brez deviznih rezerv, pestila pa jo je tudi 22-odstotna mesečna inflacija. Zaradi zunanjetrgovinskega presežka do leta 1994 in poznejših kapitalskih prilivov ji je postopno uspelo nakopičiti precejšnje devizne rezerve. Prav tako ji je v manj kot letu dni uspelo znižati inflacijo na 2 % mesečne stopnje in nato do leta 1995 postopno do 8,6 % na letni ravni. Tega leta je slovenski tolar tudi uradno postal konvertibilna valuta. Tolar je bil uradna valuta Republike Slovenije vse do 1. januarja 2007, ko ga je zamenjal evro.","Neptun je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju, občasno pa deveti zaradi Plutonove izsredne tirnice. Je tudi najbolj oddaljeni plinasti velikan v našem Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih velikanov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okoli tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni prstani, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njena vzvratna tirnica, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predloga, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.","Astronomske skice Galileo Galilea kažejo, da je on prvi opazoval Neptun, in sicer najprej 27. decembra 1612 in nato še 27. januarja 1613. Neptun je bil takrat zaradi konjukcije na nočnem nebu navidezno zelo blizu Jupitra. Ker pa je Galileo Neptun zamenjal za zvezdo stalnico, mu odkritja ni mogoče pripisati. Ob Galilejevem opazovanju je bil Neptun zaradi ravno tisti dan začetega navideznega vzvratnega gibanja pri miru. Neptunovo navidezno gibanje je bilo premajhno, da bi ga Galileo lahko zaznal s svojim majhnim teleskopom. Če bi se Neptun v času Galilejevega opazovanja gibal po nebu tako kot po navadi, bi ga Galileo zaradi razmeroma hitrega gibanja glede na ostale zvezde verjetno prepoznal kot planet in ne kot zvezdo stalnico. Leta 1821 je Alexis Bouvard objavil astronomske tabele Uranove orbite. Poznejša opazovanja so pokazala precejšna odstopanja od izračunov v tabelah, zato je Bouvard domneval, da pot tega telesa nekaj moti. Leta 1843 je John Couch Adams izračunal orbito osmega planeta, ki naj bi razložil Uranovo gibanje. Svoje izračune je poslal kraljevemu astronomu siru Georgu Airyju, ta pa je zaprosil za dodatna pojasnila. Adams je začel s pisanjem odgovora, vendar ga ni nikoli odposlal. Leta 1846 je neodvisno od Adamsa naredil svoje izračune Urbain Le Verrier, pri tem pa je prišlo do težav, saj ga njegovi rojaki niso podprli. Istega leta se je zavzel za matematični pristop John Herschel in prepričal Jamesa Challisa, da poišče planet. Po precejšnem obotavljanju je Challis v juliju 1846 začel z nejevoljnim iskanjem. Medtem pa je Le Verrier za iskanje planeta prepričal Johanna Gottfrieda Galleja. Heinrich d'Arrest, študent berlinskega observatorija, je predlagal, da se nedavno zrisana karta neba v območju predvidene lege Le Verrierjaprimerja s trenutnim stanjem na nebu in se poiščejo za planete značilni zamiki. Neptun je bil odkrit še isto noč, 23. septembra 1846, in to z odstopanji od napovedi Le Verrierja znotraj ene kotne stopinje ter od napovedi Adamsa okoli 10 stopinj. Challis je pozneje ugotovil, da je planet dvakrat opazoval v avgustu, vendar ga ni prepoznal, predvsem zaradi svojega odnosa do dela.","Pluton, tudi 134340 Pluton, je imel od odkritja in vse do leta 2006 status najbolj zunanjega, devetega in zadnjega planeta od Sonca. Na srečanju Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union ali IAU) v Pragi avgusta 2006 pa so sodelujoči sprejeli sklep, v katerem je zapisano, da je v našem Osončju samo osem planetov (Merkur, Zemlja, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). O Plutonovem statusu planeta so razpravljali dalj časa, zlasti so se zagovorniki statusa planeta znašli v zadregi, ko so astronomi odkrili vesoljsko telo Erido. To telo je namreč večje od Plutona, kar pomeni, da bi morali status planeta dodeliti še več nedavno odkritim nebesnim telesom, tako da bi se lahko število planetov v Osončju povzpelo na 12. Zaradi Plutonove majhnosti in tirnice z veliko izsrednostjo (nekaj časa tudi znotraj Neptunove), je bilo ves čas vprašljivo, ali naj ga dejansko označimo kot planet. Pluton je 18. februarja 1930 odkril ameriški astronom Clyde William Tombaugh na Lowllovem obsevatoriju v Flagstaffu, Arizona. Znak zanj pa je kombinacija dveh prvih črk imena P-L, kar sta tudi začetnici Percivala Lowella. Poimenovali so ga po rimskem bogu Plutonu.","Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Splošno velja, da se je Zemlja oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale. Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. Nad tem se nahajata površina Zemlje in atmosfera, ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki. Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na plimovanje, spreminjanje Zemljine orbite kot morebiten vzrok ledenih dob idr.","Pri določanju starosti planeta Zemlja in tudi njegovega naravnega satelita ter Sonca in drugih planetov obstajajo mnoge nejasnosti in spori, a je danes bolj ali manj uveljavljena domneva, da so vsa ta telesa nastala pred okoli 4,6 milijarde let iz sončne meglice, ki je bila posledica Velikega poka. Nekje v bližini našega osončja naj bi eksplodirala supernova, sestavljena pretežno iz vodika, nekoliko pa tudi ogljika in kisika; bila naj bi izvor vseh današnjih kemijskih elementov in vse današnje predmetnosti. Zaradi privlačnosti med delci sončne meglice so se atomi pričeli združevati v skupke, ti pa so z naraščajočo maso pridobivali na privlačnostni sili ter zato združevali nove in nove delce ter rasli. Tako naj bi nastal rotirajoči disk, katerega sila privlačnosti v jedru naj bi bila tako velika, da so se pričela združevati jedra vodikovih atomov (fizija) in s tem povzročati jedrske reakcije, kar je botrovalo nastanku Sonca in kar je še danes vir njegove energije. O nastanku planetov v Osončju pa govori planetezimalna teorija, ki je danes najširše sprejeta domneva te vrste. Pojasnila naj bi, zakaj so notranji planeti trdni ter zunanji plinasti, in sicer z razlago, da so se zavoljo visoke vročine v notranjih predelih Osončja lahko v trdno stanje spremenili le težji elementi, kakršno je železo. Po načelu privlačnosti so se ti med seboj združili in tvorili astronomska telesa ali planetezimale, iz katerih so se kasneje razvili notranji planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars. V vročih pogojih jedra Osončja niso mogli obstajati lažji elementi, za primer helij in vodik, zato so se koncentrirali dlje okoli jedra in oblikovali plinasta planeta Jupiter in Saturn ter atmosferi Urana in Neptuna (pretežno iz vodika in helija).");

num=0;
cas=60;
cas_tot=cas;
znakov=0;
ok=0;
besed=0;
pos=0;
start_pos=0;
pravilno=new Array(0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0);
beseda=0;
tekst="";

function start_test(trajanje)
{
cas=trajanje;
cas_tot=cas;
document.getElementById('prikaz').style.display='none';
document.getElementById('program').style.display='block';

num=Math.round(Math.random()*(besedila.length-1));
date=new Date();
time_start=date.getTime();

naprej();
timer();
}
function stop_test()
{
zbeseda=(Math.round(znakov/besed*100)/100);

document.getElementById('program').innerHTML="<div style='padding: 10px;'>Pravilno pretipkanih znakov: <font color='orange'>"+ok+"</font><br>Delež pravilnih znakov: <font color='orange'>"+ok+" od "+znakov+" ("+(Math.round(ok/znakov*1000)/10)+"%)</font><br>Hitrost: <font color='orange'>"+(Math.round(ok/cas_tot*600)/10)+" znakov na minuto, "+(Math.round(ok/cas_tot*3600*2/10)/100)+" metrov na uro, "+(Math.round(ok/cas_tot*3600*2/1000)/1000)+"km/h</font><br>Besed na minuto (1 beseda = "+zbeseda+" znakov)</font>: <font color='orange'>"+Math.round(ok/zbeseda)+"</font></div>";
}
function timer()
{
sec=(cas%60);
if(sec<10) sec='0'+sec;
document.getElementById('do_konca').value='0'+parseInt(cas/60)+':'+sec;
cas--;
if(cas>-1) setTimeout('timer()',1000);
else stop_test();
}
function najdi_presledek()
{
tekst=besedila[num].substr(pos,60);
i=tekst.length;
znak="";
while(znak!==" " && i>0)
{
i--;
znak=tekst.charAt(i);
}
return i;
}
function naprej()
{
tekst=besedila[num].substr(start_pos,najdi_presledek());
pos=start_pos;
start_pos+=najdi_presledek();

pravilno=new Array(0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0,0);
beseda=0;

naslednja_beseda();
if(pos>0) naslednja_beseda();
}
function naslednja_beseda()
{
document.getElementById('beseda').value='';
tekst=besedila[num].substr(pos,najdi_presledek());

besede=tekst.split(' ');

html=""; 
barve=new Array('red','green');

for(i=0; i<besede.length; i++)
{
barva=barve[pravilno[i]];
if(i<beseda) html+="<font color='"+barva+"'>"+besede[i]+"</font> ";
else if(i==beseda || (beseda==0 && i==0)) html+="<span id='oznaceno'>"+besede[i]+"</span> ";
else html+=besede[i]+" ";
}
document.getElementById('besedilo').innerHTML=html;
beseda++;
if(beseda>besede.length) naprej();
document.getElementById('beseda').focus();
}
function tipkaj(txt)
{
tekst=besedila[num].substr(pos,najdi_presledek());
besede=tekst.split(' ');

if(txt.charAt(txt.length-1)==' ')
{
znakov+=besede[beseda-1].length;
besed++;
if(txt.substring(0,txt.length-1)==besede[beseda-1])
{
pravilno[beseda-1]=1;
ok+=besede[beseda-1].length;
}
document.getElementById('pravilnost').value=Math.round(ok/znakov*100)+'%';
document.getElementById('hitrost').value=Math.round(ok/(cas_tot-cas)*60);
naslednja_beseda();
}
}
//-->